Domačija Čüšek, Dornava 128, stoji v neposredni bližini dornavskega gradu in je primer dobro ohranjene domačije srednjega kmeta, zgrajene na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
Celotno domačijo odlikujejo značilnosti kmečkega stavbarstva ptujskega polja. Obsega hišo, ki ji pod istim slemenom sledijo klet, hlev in skedenj. Vzporedno s hišo je gospodarsko poslopje z vinsko kletjo, svinjakom in gnojno jamo, pred hišo pa sta vrt in studenec. Za hišo je bil sadovnjak, okrog nje pa brajde kvintona.
V listinah se domačija prvič omenja leta 1854, o njenem nastanku pa priča tudi ohranjena letnica 1872, ki je na podbojih vrat nad vinsko kletjo.
Kmetija se je dedovala iz roda v rod in kot zadnja sta bila leta 1922 v zemljiško knjigo vknjižena lastnika Franc Herga in Ana Herga, rojena Lacko. Franc je v Dornavi in okoliških krajih veljal za velikega kmeta, ki je drugim posojal nekatere velike stroje (bint mlin, tešmašino), prešo in denar. Aktivno je sodeloval tudi v vaškem življenju.
V zakonu žal nista imela otrok. Žena je leta 1963 umrla. Franc je na domačiji ostal sam. K njemu je prišla Anica Zemljak, s katero sta skupaj gospodarila. Zaradi onemoglosti je nekaj let pred smrtjo odšel v dom za ostarele v Muretince.
Umrl je leta 1990. Po njegovi smrti je občina Dornava postala lastnica celotne kmetije v zameno za plačevanje oskrbe zanj v domu za ostarele. S sklepom občinskega sveta Dornava, objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije št. 106/200, je bila Čüšekova domačija razglašena za etnološki spomenik lokalnega pomena. Z vpisom v register kulturne dediščine Slovenije je pridobila svojo evidenčno številko dediščine 14862.
Ker je kmetija propadala, se je porodila ideja o njeni obnovi. Leta 2001 je tedanji župan občine Dornava Franc Šegula na občnem zboru članom društva ponudil v izziv obnovo Čüšekove domačije. Po obnovi z društvenimi in občinskimi sredstvi pa naj bi postala sedež društva. Zaradi številnosti članov in namembnosti društva se je zdelo takratnemu občinskemu svetu z županom na čelu najprimernejše ravno naše društvo. Pred tem so se vse dejavnosti, povezane z lükarskim praznikom, dogajale na domačiji pri Pivkovih, kjer smo imeli lükari shranjen lük.
Izziv smo sprejeli in že naslednje leto poleti začeli z aktivnostmi. Najprej je bilo potrebno opraviti čiščenje hleva, kleti in skednja ter odstraniti vse nekoristne predmete. Ker je tega leta potekala tudi obnova strehe baročnega dvorca, smo člani društva dobili staro opeko, ki smo jo sami prepeljali na domačijo. Ustanovili smo gradbeni odbor in pristopili k sanaciji strehe, popravili skedenj in poskrbeli za najnujnejše vzdrževanje. Nakupili smo material za ostrešje, deske za obijanje, na novo smo zazidali dimnike. Zaradi varnosti smo sanirali gnojno jamo in stranišče ter uredili vrata na skednju.
V sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Maribor, je leta 2004 konzervatorka Suzana Vešligaj izdelala konzervatorski program, ki je bil v veliko pomoč izvajalcem gradbenih del. Izvajalo jih je gradbeno podjetje Murko. Domačija je dobila novo fasado s prvotno modro barvo. Zaščitena in obnovljena so bila tudi okna in vrata. Pri obnovi sta bila obstoječi tloris in razporeditev prostorov ohranjena v celoti. V notranjosti hiše so hiša, hiška, kuhinja, priklt in kamura. Vsi prostori so pobeljeni z apneno barvo. Opremljena je s pohištvom, ki se je ohranilo na domačiji, in s številnimi predmeti, ki so jih darovali domačini. Za strokovno opremljanje prostorov je skrbela domačinka Slavica Bratuša, prof. nem. in dipl. etnologinja. Zbrala in zapisovala je tudi podatke o zgodovini Čüšekove domačije. Občina Dornava je za obnovo namenila veliko sredstev, saj se zaveda, da je ohranitev tega edinstvenega primerka kmetije v naši občini za vse nas velikega pomena. Precejšen denarni vložek in ogromen delež v naravi pa smo dodali tudi člani društva.
Leta 2006 smo od takratnega župana Franca Šegula uradno prejeli ključ domačije. Ob tem smo pripravili kulturni program in druženje članov, domačinov in gostov. ¸
Že od leta 2002 na domačiji shranjujemo vsakoletni pridelek lüka. Pred lükarskim praznikom tu pripravimo tiskovne konference. Ob spravilu lüka, čiščenju, spletanju v krence in šopanju vsako leto sodeluje veliko število članov. Na domačiji smo posadili tudi staro trto z mariborskega Lenta, ki so jo na pobudo občine prejeli predstavniki sekcije orači in ljudske pevke, ker so poskrbeli za promocijo in predstavitev občine in društva. Ob tem dogodku so se še dosadile brajde. Prve trse kvintona je posadil prvi gospodar Čüšekove domačije g. Kondrad Tuš.
Sekcija oračev je bila tudi pobudnik martinovanja, ki je bilo najprej pred gasilskim domom v Dornavi. Od leta 2007 dalje pa martinujemo na Čüšekovi domačiji.
Predlagali so tudi izdelavo velikega presmeca. Člani sekcije orači, pa tudi drugi, se na Čüšekovi domačiji zberejo na cvetno soboto. Najprej izdelajo ogrodje, ki ga obdajo z zelenjem in ga obvijejo s šrkrobotino. Oblečeni v stara oblačila v nedeljo odnesejo presmec na žegnanje v farno cerkev sv. Doroteje v Dornavi. Blagoslovljenega postavijo pred hišo, kjer stoji do izdelave novega do naslednje pomladi. Poleg velikega presmeca izdelamo tudi številne manjše za naše člane in obiskovalce dogodka.
Ker je pred hišo večji travnik, se je porodila ideja o košnji na star način. Člani sekcije orači so povabili na košnjo prijatelje iz skupin oračev iz Kicarja in Podvinc ter domačine, pa se je začela trava kositi kot nekoč. Kosci se zberejo zgodaj zjutraj in ob pesmi začnejo kositi. Pridružijo se grabljice, nazadnje pa še gospodar in gospodinja prineseta južino. Običajno se veselo druženje zavleče pozno v popoldan. Vse prireditve so dobro obiskane. Na Čüšekovi domačiji smo od leta 2006, ko smo jo odprli za obiskovalce, imeli veliko obiskov učencev iz osnovnih in srednjih šol, vrtcev in drugih skupin iz domovine in celo iz sosednje Avstrije.
Za ogled je privlačen tudi učni čebelnjak, ki stoji na travniku za hišo. Maja 2011 so ga postavili člani Čebelarskega društva Dornava za potrebe čebelarskega krožka na OŠ dr. Franja Žgeča Dornava.
V letu 2012 smo se v društvu prijavili na LAS-ov razpis ( Društvo za ohranitev bogastva podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah) in bili uspešni. Projekt smo naslovili Prikaz lükarstva na Dornavskem. V tem sklopu smo na domačiji uredili degustacijsko sobo v prostoru, kjer je vinska klet. Opremili smo manjšo muzejsko sobo in izdelali zloženko o Čüšekovi domačiji. Obiskovalcem bomo preko filma predstavili življenje lükarjev nekoč in danes ter vlogo TED Lükari pri ohranjanju starih običajev .
Na Čüšekovi domačiji skrbno gospodari g. Stanko Hrga , ki skrbi za urejenost okolice, košnjo trave, manjša popravila in redno preverja, če je vse vredu. Skrb za celoletno urejanje vrta, ki je zasajen tako kot nekoč, pa je prevzela njegova žena ga. Nežka Hrga.
Želimo, da bi Čüšekova domačija postala dobro obiskovana turistična znamenitost, zato si bomo v društvu prizadevali za vedno nove vsebine.
