Lükarski praznik je najpomembnejša društvena prireditev. Prvega smo pripravili 30.8.1992. leta na pobudo Slavice in Iva Matjašiča. Nekaj vaščanov je pripravilo veselico, na kateri so z Lojzetom Matjašičem in domačini prikazali pletenje lüka in postregli z lükarskimi jedmi.
Sledili sta dve leti premora. Leta 1995 pa je bilo ustanovljeno Turistično-etnografsko društvo Lükari, ki je že istega leta pripravilo 2. lukarski praznik.
Že na drugem lukarskem prazniku smo obiskovalcem želeli prikazati del naše kulturne dediščine. Prireditev je bila dvodelna. Na pobudo Slavice Bratuša je bila v avli OŠ dr. Franja Žgeča prva kulinarična razstava, na kateri so se s svojimi izdelki ( domači kruh, razne pogače) predstavile gospodinje. Lükari in lükarce pa so na zunanjem prireditvenem prostoru prikazali , kako so nekoč sejali žito in šopali ter kako so pripravljali slamo za pletenje krencev. Lükarce so obiskovalcem prikazale pletenje lüka v krence, pripravo semen in čiščenje mladega lükeca. Na enem izmed praznikov so na njivi ob dornavskem vrtcu obiskovalcem v živo prikazali, kako se delajo grede in sadi lükec.
Kasneje smo kulinarične razstave pripravljali v vaški dvorani. Pripravo smo zaupali sekciji za aranžiranje. V kulinaričnem delu je bil iz leta v leto večji poudarek na jedeh, pripravljenih iz lüka. Vse pa se je prepletalo s številnimi etnografskimi elementi. Razstave so imele sporočilno vrednost, povezano z našimi koreninami in domačo obrtjo. Tudi prireditev na prostem je postajala iz leta v leto obširnejša in vsebinsko bogatejša.
Lükari se na prireditveni prostor ob vaški dvorani pripeljejo s konjsko vprego. Ob spremstvu ljudskih godcev zapojejo kakšno ljudsko pesem. Sledi etnografski prikaz del, povezanih s pridelavo in tržo lüka.
Osnovnemu prikazu se nato priključi bogat kulturni program, v katerem sodelujejo domače skupine, ljudske pevke, oktet iz Dornave, pihalna godba občine Dornava, OFS Mladi lükari iz Dornave, pa tudi skupine od drugod.
Zadnjih nekaj let na prireditvi iščemo obiskovalca/ko , ki bo na lukarski praznik prinesla največji in najdebelejši rdeči lük. Obiskovalci pa se lahko pomerijo tudi v pletenju lüka v krence. Takrat ugotovijo, da to delo ni tako enostavno, kot izgleda.
Po končanem uradnem delu se lükarce podajo na tržo. Na stojnicah prodajajo lük, spleten v krence ali pa po kilogramih. Ob tem na šaljiv način s kupci barantajo in skušajo iztržiti čim več. Tako kot so to počele nekoč, ko so šle na tržo daleč od doma. V zadnjih letih ponujamo obiskovalcem tudi doma pridelan lükec za sajenje.
Na prazniku je bogata kulinarična ponudba. V pokušnjo in prodajo gredo izdelki s kulinarične razstave. Ponujamo še tipične domače kmečke jedi: oljov lük z jajci ali fižolom, gibanico, ocvirkovico z lükom in lükarski sendvič ( domači kruh z zaseko, mesom iz tünke in lükom). Bogata je tudi ostala gostinska ponudba.
Vsako leto nas obišče vedno več ljudi od blizu in daleč. Lukarski praznik pomeni promocijo ne samo za društvo, ampak tudi za občino Dornava. Preko medijev in TV ekranov je s prireditvijo v kraju seznanjena širša slovenska javnost.
Iz izkušenj, ki smo si jih nabrali v vseh teh letih delovanja, vemo, da se obiskovalci radi vračajo v Dornavo. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Upamo pa tudi, da bodo mladi z enakim zanosom in veseljem nadaljevali delo starejših.
